»Likovna umetnost je pomemben odsev kulture naroda. V družbi Adriatic Slovenica se zavedamo poslanstva umetnosti, zato kot del družbeno odgovornega poslovanja negujemo brezčasne likovne umetnine in podpiramo ustvarjanje le teh. Naša podpora likovni umetnosti se udejanja v lastni umetniški zbirki, ki je nastajala zadnjih nekaj let in navdihovala, krasila in polnila naše poslovne prostore in pisarne. Naposled je zbrana, urejena in dostopna tudi v AS galeriji. Sam menim, da je pomembno in družbeno odgovorno to umetnost deliti in ne le zbirati. Kot je v eseju o slovenski sodobni umetnosti zapisal pokojni akademik, umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc: »…, da bi lahko prodrl v bistvo ustvarjalnih skrivnosti, bi moral biti kritik ne le pesnik, temveč tudi psiholog, kajti umetnina ne živi samo iz svoje površinske, zunanje realnosti, ampak tudi iz notranje, doživljane realnosti umetnika samega …«.
Zato v naši zbirki ne združujemo le brezčasnih likovnih umetnin, ampak tudi mnoge, še manj uveljavljene, sodobne in tuje slovenske umetnike, ki v neizprosnih socialnih in družbenih okoliščinah iščejo svojo pot na poti ustvarjalnosti in osebne likovne svobode”.
Gabrijel Škof Predsednik uprave Adriatic Slovenica
Aktualna razstava
Arne Hodalič: Pozabljene podobe moje Indije
Na tokratni razstavi ga spoznamo v malce drugačni luči, kot smo vajeni. To pot ne gre za fotoreportažne zgodbe, ki nas opozarjajo na stvari (dejstva), ki jih mogoče ne želimo ali celo nočemo videti, ampak gre za fotografije, ki stremijo k umetniškemu izrazu. Fotografije so v črno-beli in barvni tehniki. Predmet njegovega zanimanja je svet, ki ga s fotoaparatom lovi v objektiv. Zgodbe niso režirane, ampak so fotografirane v pravem trenutku. Fotografske zgodbe prikazujejo prizore v naravi, ljudi v vsakdanjem življenju, kulturne posebnosti, praznovanja, arhitekturo …
Na tokratni razstavi ga spoznamo v malce drugačni luči, kot smo vajeni. To pot ne gre za fotoreportažne zgodbe, ki nas opozarjajo na stvari (dejstva), ki jih mogoče ne želimo ali celo nočemo videti, ampak gre za fotografije, ki stremijo k umetniškemu izrazu. Fotografije so v črno-beli in barvni tehniki. Predmet njegovega zanimanja je svet, ki ga s fotoaparatom lovi v objektiv. Zgodbe niso režirane, ampak so fotografirane v pravem trenutku. Fotografske zgodbe prikazujejo prizore v naravi, ljudi v vsakdanjem življenju, kulturne posebnosti, praznovanja, arhitekturo …
Umetnik predstavlja cikel slik, ki prikazujejo slabi dve desetletji intenzivnega slikarskega raziskovanja, tj. od leta 2000 do danes. Gre za obdobje, ko iluzionistična prosojnost sicer materialno zelo konkretnih slik postane izrazitejša. Telesa slik dobivajo tridimenzionalno močno razgrajeno, včasih kar arhitekturno izoblikovano konstrukcijo.
Razstava bo na ogled od 20. septembra 2018.
Umetnik predstavlja cikel slik, ki prikazujejo slabi dve desetletji intenzivnega slikarskega raziskovanja, tj. od leta 2000 do danes. Gre za obdobje, ko iluzionistična prosojnost sicer materialno zelo konkretnih slik postane izrazitejša. Telesa slik dobivajo tridimenzionalno močno razgrajeno, včasih kar arhitekturno izoblikovano konstrukcijo.
Irwin: Iz kolekcije Matjaža Gantarja in Adriatica Slovenice
Tokratna razstava zajema dela skupine Irwin, ki so v lasti družbe Adriatic Slovenica in družine Gantar. Za nastanek zbirke, v katero omenjena dela sodijo, je bil zaslužen idejni vodja galerije Matjaž Gantar.
S to razstavo želimo v AS Galeriji predstaviti vsa naša umetniška dela skupine Irwin na enem mestu in jih postaviti na ogled javnosti.
Lahko bi rekli, da ta dela, katerih jedro sestavljajo slike, predstavljajo tudi ponos omenjene zbirke.
Razstava je na ogled od 13. junija do 7. septembra 2018.
Tokratna razstava zajema dela skupine Irwin, ki so v lasti družbe Adriatic Slovenica in družine Gantar. Za nastanek zbirke, v katero omenjena dela sodijo, je bil zaslužen idejni vodja galerije Matjaž Gantar.
S to razstavo želimo v AS Galeriji predstaviti vsa naša umetniška dela skupine Irwin na enem mestu in jih postaviti na ogled javnosti.
Lahko bi rekli, da ta dela, katerih jedro sestavljajo slike, predstavljajo tudi ponos omenjene zbirke.
Razstava je na ogled od 13. junija do 7. septembra 2018.
Jošt Franko je fotograf, ki v svojih fotografijah pripoveduje zgodbe o ljudeh in njihovi povezanosti z zemljo.
Razstava lepo sovpada z letošnjim evropskim letom kulturne dediščine, ki nosi slogan Naša dediščina – kjer preteklost sreča prihodnost.
Razstava zajema trinajst fotografij, ki so v Sloveniji prvič predstavljene v AS Galeriji.
Razstava je bila na ogled od 11. aprila do 8. junija 2018.
Jošt Franko je fotograf, ki v svojih fotografijah pripoveduje zgodbe o ljudeh in njihovi povezanosti z zemljo.
Razstava lepo sovpada z letošnjim evropskim letom kulturne dediščine, ki nosi slogan Naša dediščina – kjer preteklost sreča prihodnost.
Razstava zajema trinajst fotografij, ki so v Sloveniji prvič predstavljene v AS Galeriji.
»Če se zazremo v jasno nebo, na njem pa ne lenari noben oblak, se nam ponudi neopredeljen zaslon, neskončna plahta globoke modrine, ki nas nemudoma spelje v razmišljanje. Kaj to nebo v resnici vsebuje ali – bolje – kaj se projicira na to nebo? Abstraktno polje nikoli ni samo abstraktno, kakor predmetni svet nikoli ni samo predmeten; vedno se polju minimalnega izraza skuša vsiliti prepoznavna ali pomenska oblika, in tudi v oblikovno opredeljenih likih, če dovolj pozorno zremo vanje, iščemo nevtralnost abstraktnega.«
S temi besedami je Aleksij Kobal strnil nekaj misli, ki se navezujejo na njegovo zdajšnje ustvarjanje. Zanj je slikanje proces, ki se nenehno spreminja.
Razstava je bila na ogled od 7. decembra 2017 do 2. marca 2018.
»Če se zazremo v jasno nebo, na njem pa ne lenari noben oblak, se nam ponudi neopredeljen zaslon, neskončna plahta globoke modrine, ki nas nemudoma spelje v razmišljanje. Kaj to nebo v resnici vsebuje ali – bolje – kaj se projicira na to nebo? Abstraktno polje nikoli ni samo abstraktno, kakor predmetni svet nikoli ni samo predmeten; vedno se polju minimalnega izraza skuša vsiliti prepoznavna ali pomenska oblika, in tudi v oblikovno opredeljenih likih, če dovolj pozorno zremo vanje, iščemo nevtralnost abstraktnega.«
Aleksij Kobal
S temi besedami je Aleksij Kobal strnil nekaj misli, ki se navezujejo na njegovo zdajšnje ustvarjanje. Zanj je slikanje proces, ki se nenehno spreminja.
Bensa je predstavnik klasičnega slikarstva, vendar to, da v svojih delih uporablja oljne barve, ni poglavitno. Njegove slike kažejo prostor, v katerem je meja med zunanjim in notranjim tako rekoč izbrisana. Zgodbe so zelo osebne in temeljijo na njegovih notranjih občutjih, izkušnjah in doživetjih.
Na razstavi bodo zajeta dela, ki prikazujejo umetnikovo ustvarjanje od leta 2009 do danes.
Razstava je bila na ogled od 20. septembra do 30. novembra 2017.
V AS Galeriji napovedujemo razstavo akademskega slikarja Bojana Bense. Leta 1980 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na Oddelku za slikarstvo. Tam je nadaljeval podiplomski študij, ki ga je končal leta 1983. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji (Pariz) in Nemčiji (Berlin). Od leta 1983 živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani. Od leta 1973 se ukvarja z borilnimi veščinami in je mojster karateja, inštruktor ter trener. Sodeluje na veliko razstavah doma in v tujini.
Bensa je predstavnik klasičnega slikarstva, vendar to, da v svojih delih uporablja oljne barve, ni poglavitno. Njegove slike kažejo prostor, v katerem je meja med zunanjim in notranjim tako rekoč izbrisana. Zgodbe so zelo osebne in temeljijo na njegovih notranjih občutjih, izkušnjah in doživetjih. Na razstavi bodo zajeta dela, ki prikazujejo umetnikovo ustvarjanje od leta 2009 do danes.
Small but dangers (Mateja Rojc in Simon Hudolin - Salči)
V AS Galeriji gostimo umetniško dvojico Small but dangers, ki jo sestavljata Mateja Rojc in Simon Hudolin – Salči, ki je letošnji nagrajenec Nagrade skupine OHO.
Na razstavi, ki sta jo poimenovala Brez naslova, umetnika predstavljata dela, ki celovito zastopajo vsebino in estetiko njunega dela, to je zavezanost objektu, katerega vsebina je kljub svoji neposrednosti nedostopna.
V AS Galeriji bosta predstavila dela iz zadnjih desetih let njunega ustvarjanja.
Razstava je bila na ogled od 4. julija do 8. septembra 2017.
V AS Galeriji gostimo umetniško dvojico Small but dangers, ki jo sestavljata Mateja Rojc in Simon Hudolin – Salči, ki je letošnji nagrajenec Nagrade skupine OHO. Na razstavi, ki sta jo poimenovala Brez naslova, umetnika predstavljata dela, ki celovito zastopajo vsebino in estetiko njunega dela, to je zavezanost objektu, katerega vsebina je kljub svoji neposrednosti nedostopna. V AS Galeriji bosta predstavila dela iz zadnjih desetih let njunega ustvarjanja.
Janez Vlachy in Leon Zakrajšek: Hatsu yuki - Prvi sneg
V AS Galeriji tokrat gostimo dva avtorja, fotografa Janeza Vlachyja ter slikarja in grafika Leona Zakrajška. Njuno skupno sodelovanje sega že v leto 2003, ko sta prvič razstavljala na Japonskem, natančneje v Tokiu. Odločitev, da bo naslov razstave v japonskem jeziku, je logična posledica njunega razmišljanja, saj se njuna dela močno navezujejo na Japonsko in vzhodnjaško estetiko ter filozofijo.
Razstava je bila na ogled od 28. marca do 16. junija 2017.
V AS Galeriji tokrat gostimo dva avtorja, fotografa Janeza Vlachyja ter slikarja in grafika Leona Zakrajška. Njuno skupno sodelovanje sega že v leto 2003, ko sta prvič razstavljala na Japonskem, natančneje v Tokiu. Odločitev, da bo naslov razstave v japonskem jeziku, je logična posledica njunega razmišljanja, saj se njuna dela močno navezujejo na Japonsko in vzhodnjaško estetiko ter filozofijo.
Tina Dobrajc razstavlja nov cikel slik, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih. Razstava šestih del nakazuje novo temo v njenem slikarskem opusu. Tina Dobrajc s svojimi deli opozarja na probleme sodobne družbe, na neenak položaj žensk v njej in tako po svoje prispeva k širjenju informacij, ki naj bi dosegle čim širši krog.
Razstava je bila na ogled od 7. decembra 2016 do 17. marca 2017.
Tina Dobrajc razstavlja nov cikel slik, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih. Razstava šestih del nakazuje novo temo v njenem slikarskem opusu. Tina Dobrajc s svojimi deli opozarja na probleme sodobne družbe, na neenak položaj žensk v njej in tako po svoje prispeva k širjenju informacij, ki naj bi dosegle čim širši krog. Razstava je bila na ogled od 7. decembra 2016 do 17. marca 2017.
Razstava nosi naslov Nedokončana zgodba in se dotika aktualne problematike begunstva. Na razstavi je prikazanih 18 fotografij, ki predstavljajo tri obdobja, vsa povezana s fotografiranjem beguncev.
Prva in druga serija sta predstavljeni v črno-beli fotografiji, tretja v barvni.
Razstava je bila na ogled od 15. septembra do 1. decembra 2016.
Razstava nosi naslov Nedokončana zgodba in se dotika aktualne problematike begunstva. Na razstavi je prikazanih 18 fotografij, ki predstavljajo tri obdobja, vsa povezana s fotografiranjem beguncev. Prva in druga serija sta predstavljeni v črno-beli fotografiji, tretja v barvni. Razstava je bila na ogled od 15. septembra do 1. decembra 2016. Več na www.as-galerija.si
Mark Požlep velja za enega naših opaznejših vizualnih umetnikov mlajše generacije. Njegova dela so bila prikazana v mnogih evropskih prestolnicah. Razstavljal je že v skoraj vseh pomembnejših slovenskih galerijah. Razstava je bila na ogled od 7. julija do 31. avgusta 2016.
Mark Požlep se je rodil leta 1981 v Celju. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2006 diplomiral na oddelku za slikarstvo pri profesorju Hermanu Gvardjančiču. Prav tam je tudi magistriral iz videa pri profesorju Sreču Draganu, leta 2014 pa je v Belgiji opravil še podiplomski študij večmedijskosti (transmedia).
Samostojno razstavlja že od leta 2000. Velja za enega naših opaznejših vizualnih umetnikov mlajše generacije. Njegova dela so bila prikazana v mnogih evropskih prestolnicah. Razstavljal je že v skoraj vseh pomembnejših slovenskih galerijah.
Živi in ustvarja v Ljubljani, Celju in Gentu v Belgiji.
Arshak Sarkissian, armenski slikar, kipar in grafik. Pravi, da je risati in slikati začel takoj, ko je začel hoditi in govoriti. Z desetimi leti je že slikal v očetovem ateljeju. Leta 1998 je diplomiral na umetniški šoli National Aesthetic Center of Art v Erevanu ter med letoma 2001 in 2002 nadaljeval podiplomski študij na Cyprus College of Art na Cipru, kjer je leta 2002 magistriral.
Razstava je bila na ogled od 12. aprila do 30. junija 2016.
Arshak Sarkissian, armenski slikar, kipar in grafik. Pravi, da je risati in slikati začel takoj, ko je začel hoditi in govoriti. Z desetimi leti je že slikal v očetovem ateljeju. Leta 1998 je diplomiral na umetniški šoli National Aesthetic Center of Art v Erevanu ter med letoma 2001 in 2002 nadaljeval podiplomski študij na Cyprus College of Art na Cipru, kjer je leta 2002 magistriral.
Razstava je bila na ogled od 12. aprila do 30. junija 2016.
Pristine Ethiopia (Neokrnjena Etiopija) je ustvarjalni fotografski projekt z namenom predstaviti etnične skupine in ljudstva, ki živijo na vzhodnem in zahodnem bregu reke Omo ter v bližini jezera Turkana. Fotografije so bile posnete na enem izmed najbolj oddaljenih območij na Zemlji, kjer avtohtona ljudstva še vedno živijo tako kot pred stoletji. Fotografije so zanimive vizualno pa tudi z antropološke perspektive. Projekt je neke vrste poklon ikoničnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa.
Razstava je bila na ogled od 7. januarja 2016 do 25. marca 2016.
Pristine Ethiopia (Neokrnjena Etiopija) je ustvarjalni fotografski projekt z namenom predstaviti etnične skupine in ljudstva, ki živijo na vzhodnem in zahodnem bregu reke Omo ter v bližini jezera Turkana. Fotografije so bile posnete na enem izmed najbolj oddaljenih območij na Zemlji, kjer avtohtona ljudstva še vedno živijo tako kot pred stoletji. Fotografije so zanimive vizualno pa tudi z antropološke perspektive.
Osnovna ideja je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogoča ponovljivo osvetlitev studijske kakovosti, ne glede na položaj sonca in razpoložljivo svetlobo. Projekt je neke vrste poklon ikoničnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa. Delal sem v sodelovanju s kolegico in z nadarjeno studijsko fotografinjo Katjo Bidovec. Za ta namen sva uporabljala prenosni črni šotor in dve močni studijski bliskavici, tako da sva lahko zelo natančno osvetljevala portrete naključno izbranih predstavnikov posameznih ljudstev. Želela sva dobiti učinek, kot da bi bile fotografije posnete v pravem fotografskem studiu, čeprav je bilo fotografiranje izvedeno na zelo oddaljenih in težko dostopnih območjih ter v zelo težkih razmerah.
Etnične skupine in njihova kultura postopoma izginjajo zaradi obsežnega namakanja in projektov hidroelektrarn vzdolž reke Omo, zato najino delo vidim ne le kot fotografski projekt, ampak tudi kot sociološki in antropološki prispevek prihodnjim generacijam. Ljudje na fotografijah so bili izbrani naključno in ničesar nismo dodali ali odstranili z njihovih oblačil, oprave ali predmetov, ki so jih imeli s seboj med fotografiranjem.
Motivika Jurija Kalana je prepoznavna in značilna za njegovo slikarstvo. Gre za t. i. žanrske portrete, kamor sodijo upodobitve ožje in širše družine.
Razstava je bila na ogled od 17. septembra 2015 do 31. decembra 2015.
Motivika Jurija Kalana je prepoznavna in značilna za njegovo slikarstvo. Gre za t. i. žanrske portrete, kamor sodijo upodobitve ožje in širše družine, prijateljev in znancev.
Lenka Đorojevič in Matej Stupica - zmagovalca Nagrade Skupine OHO
Napovedujemo razstavo nagrajencev skupine OHO, ki je namenjena mladim vizualnim umetnicam in umetnikom, ki ustvarjajo v vizualnih medijih slikarstva, kiparstva, fotografije, instalacij, performansa in novih medijev.
Jubilejno, deseto nagrado sta letos prejela Lenka Đorojevič in Matej Stupica, ki bosta razstavljala v AS Galeriji.
Razstava je bila na ogled od 2. julija do 30. avgusta 2015.
Napovedujemo razstavo nagrajencev skupine OHO, ki je namenjena mladim vizualnim umetnicam in umetnikom, ki ustvarjajo v vizualnih medijih slikarstva, kiparstva, fotografije, instalacij, performansa in novih medijev. Jubilejno, deseto nagrado sta letos prejela Lenka Đorojevič in Matej Stupica, ki bosta razstavljala v AS Galeriji.
Naslov razstave Sla po življenju je povzet po romanu pisatelja Irvinga Stonea o slikarju Vincentu van Goghu. Slikar je umetniku posvetil eno od del, ki se predstavljajo na razstavi. Poleg Van Gogha ga navdušuje tudi angleško-irski slikar Francis Bacon.
Na razstavi so predstavljena dela iz zadnjih desetih let umetnikovega ustvarjanja.
Razstava je bila na ogled od 7. aprila 2015 do 30. junija 2015.
Silvester Plotajs Sicoe, slovenski slikar in grafik. Rojen je 12. aprila 1965. Leta 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je nadaljeval podiplomski študij pri profesorju Gustavu Gnamušu iz slikarstva in iz grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. V Ljubljani deluje kot svobodni umetnik.
Na razstavi je predstavljenih 26 del. Večina ilustracij je iz otroške literature. Poleg otroških ilustracij sta predstavljeni tudi dve risbi, ki sta še posebno zanimivi, in sicer portret znane balerine Pie Mlakar in prve slovenske ženske akademske slikarke Ivane Kobilce. V obeh delih se čuti vpliv secesijskega slikarstva, katerega najpomembnejši predstavnik je bil avstrijski slikar Gustav Klimt, s katerim si umetnica deli priimek.
Razstava je bila na ogled od 20. januarja do 1. aprila 2015.
Na razstavi je predstavljenih 26 del. Večina ilustracij je iz otroške literature. Poleg otroških ilustracij sta predstavljeni tudi dve risbi, ki sta še posebno zanimivi, in sicer portret znane balerine Pie Mlakar in prve slovenske ženske akademske slikarke Ivane Kobilce. V obeh delih se čuti vpliv secesijskega slikarstva, katerega najpomembnejši predstavnik je bil avstrijski slikar Gustav Klimt, s katerim si umetnica deli priimek.
Razstava je bila na ogled od 20. januarja do 1. aprila 2015.
20 LET SKUPINE KD - Pogumno smo si utrjevali pot na slovenskem finančnem trgu in tudi...
»Pogumno smo si utrjevali pot na slovenskem finančnem trgu in tudi na trgih v tujini. Delali smo velike korake na vseh področjih našega delovanja in nemalokrat sprejemali odločitve, ki so bile nekaterim na prvi pogled prenagljene. In znali smo priznati tudi napake, se umakniti, analizirati in začeti ponovno graditi. Danes, po dvajsetih letih, smo še vedno tukaj. Naš pogum gre v korak z zaupanjem, da delo opravljamo dobro. Z zaupanjem, ki si ga delimo zaposleni v celotni Skupini KD in ki si ga delimo z našimi poslovnimi partnerji ter strankami. Naš cilj ni samo preživeti; naš cilj je živeti in rasti. Imamo znanje, pogum in zaupanje. Že 20 let.«
